Kasij Dion
Kasij Dion | |
---|---|
Rojstvo | Lucius Claudius Cassius Dio Cocceianus 2. stoletje[1] Nicaea[d], Bitinija in Pont, antični Rim[2][3][…] |
Smrt | cca. 235[4][5][…] Nicaea[d], Bitinija in Pont[4][7][…] |
Državljanstvo | antični Rim |
Poklic | zgodovinar, politik, vojaško osebje |
Kasij Dion Kokejan (starogrško Δίων ò Κάσσιος [Díon ὁ Kássios], latinsko Lucius Cassius Dio Cocceianus), rimski zgodovinar, avtor Rimske zgodovine (Ρομαικε ιστοριa [Romaike istoria]) v 80 knjigah, v katerih je po 22 letih preučevanja opisal dogajanje od Enejevega prihoda v Italijo do smrti Septimija Severja, * okoli 155, † okoli 235.
Kasij Dion je bil sin rimskega senatorja Kasija Apronijana. Rodil se je v maloazijskem mestu Nikeji v pokrajini Bitiniji. Bizantinsko izročilo pravi, da je bila njegova mati hčerka ali sestra grškega zgodovinarja, govornika in filoofa Diona Krizostoma, kar se je kasneje izkazalo za sporno. Bil je rimski državljan, vendar je bil po poreklu Grk in je pisal v grškem jeziku.
Zgodovina Rima
[uredi | uredi kodo]Prvih štirideset knjig Dionove Zgodovine zajema razdobje do Cezarja| (vladal 49-44 pr. n. št.) in Pompeja, naslednjih dvajset obdobje do Klavdijeve smrti (54 n. št.) in zadnjih dvajset obdobje do smrti Septimija Severja (211 n. št.). Od celotne Zgodovine se je ohranil samo manjši del knjig XXXVI-LX in večji del knjig LXXIX in LXXX. V ohranjenih knjigah je opisano obdobje konca Rimske republike in začetek obdobja cesarstva. Od knjig LXI-LXXX so se na srečo ohranili povzetki, ki jih je napisal bizantinski redovnik Ksifilin v 11. stoletju, in izvlečki Zonare iz 12. stoletja.
Dionova Zgodovina je kljub nekaterim zameram zaradi sloga pisanja zelo pomemben vir za preučevanje rimske zgodovine.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 Большая российская энциклопедия — Moskva: Большая российская энциклопедия, 2004.
- ↑ Дион, Кассий // Еврейская энциклопедия — Sankt Peterburg.: 1910. — Т. 7. — С. 256-257.
- ↑ Любкер Ф. Dio // Реальный словарь классических древностей по Любкеру — Sankt Peterburg.: Общество классической филологии и педагогики, 1885. — С. 403-404.
- ↑ 4,0 4,1 4,2 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
- ↑ Record #118525824 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
- ↑ Isidore — ISSN 2271-3816
- ↑ Gran Enciclopèdia Catalana — Grup Enciclopèdia, 1968.
Viri
[uredi | uredi kodo]- A. Gowing, »Dio's Name«, Classical Philology, 85, 1 (januar 1990), str. 49–54.
- F. Millar, Study of Cassius Dio, Oxford University Press, 1964, str. 250, ISBN 0-19-814336-2.
- H.Z. Peck, Harper's Dictionary of Classical Literature and Antiquities, Harper & Brothers, 1897, str. 1687, AISN B000K28KCI.