[go: up one dir, main page]
More Web Proxy on the site http://driver.im/Pojdi na vsebino

Univerza za glasbo in uprizoritvene umetnosti Gradec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani KUG)

glej tudi Univerza za glasbo in uprizoritvene umetnosti Dunaj

Univerza za glasbo in uprizoritvene umetnosti Gradec
Universität für Musik und darstellende Kunst Graz
Ustanovljena1963 (predhodnica 1816)
Tipjavna univerza
RektorGeorg Schulz
Akademsko osebje
114
Strokovni sodelavci
746
Št. študentov2380
KrajGradec, Avstrija
Spletna strankug.ac.at

Univerza za glasbo in uprizoritvene umetnosti Gradec (nemško: Universität für Musik und darstellende Kunst Graz ali tudi Umetniška univerza, nem. Kunstuniversität, kratica KUG) je glasbena in umetniška univerza s sedežem v avstrijskem Gradcu. Sedanje ime je univerza dobila leta 1970, vendar sega vse od ustanovitve Singschule leta 1816.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Leta 1963 je bil Konservatorij dežele Štajerske nadgrajen v zvezno državno ustanovo - v Akademijo za glasbo in uprizoritvene umetnosti v Gradcu. Njen predsednik je med letoma 1963 in 1971 bil Erich Marckhl. Leta 1970 je bil sprejet Zakon o organizaciji Akademije za umetnost, ki je spremenil Akademijo v Visoko šolo za glasbo in uprizoritvene umetnosti v Gradcu.[1] Za prvega rektorja je bil leta 1971 izvoljen Friedrich Korcak.

Sedež univerze

Od leta 1983 ima univerza pravico do podeljevanja akademskih naslovov. Od leta 1986 je na univerzi možen tudi doktorski študij. Prva slovesna promocija doktorantov je potekala junija 1991.

Svoje sedanje ime je KUG dobila leta 1998, ko je bil sprejet Zvezni zakon o organizaciji umetniških univerz in so bile vse avstrijske umetniške visoke šole preimenovane v univerze.

V zimskem semestru 2018/2019 je bilo na univerzi vpisanih 1925 rednih študentov in 315 izrednih študentov. Delež žensk je bil 47 %. Delež neavstrijskih študentov je bil med 50 in 60 %.[2]

Od leta 1989 organizira univerza na vsaka tri leta Mednarodno tekmovanje komorne glasbe Franza Schuberta in modernejše glasbe.[3]

Rektorji

[uredi | uredi kodo]

Oktobra 2018 je bila napovedana vrnitev Georga Shulza na mesto rektorja.[6] Zaradi nasprotovanja delovne skupine za vprašanja enakosti zaradi suma diskriminacije rektorke Freismuth, ki je med postopkom še vedno opravljala funkcijo rektorke, je namesto Schulza rektorat začasno prevzel izvršni prorektor Eike Straub.[7]

Struktura univerze

[uredi | uredi kodo]

Univerza je razdeljena na 17 inštitutov:

  • 1: Kompozicija, glasbena teorija, zgodovina glasbe, dirigiranje
  • 2: Klavir
  • 3: Godala, brenkala
  • 4: Pihala in tolkala
  • 5: Glasbena pedagogika
  • 6: Cerkvena glasba in orgle
  • 7: Petje, pesem in oratorij
  • 8: Jazz
  • 9: Drama
  • 10: Opera
  • 11: Scensko oblikovanje
  • 12: Oberschützen
  • 13: Etnomuzikologija
  • 14: Glasbena estetika
  • 15: Zgodnja glasba in izvedbena praksa
  • 16: Jazz raziskave
  • 17: Elektronska glasba in akustika

Področja študija na univerzi

[uredi | uredi kodo]
  • Dirigiranje: zbor glasbena gledališka spremljava, orkester ter pedagogika zborovskega dirigiranja
  • Instrumentalna (vokalna) pedagogika: klasična glasba, jazz in ljudska glasba
  • Instrumentalne študije: klasika, stara glasba, uprizoritvena praksa v sodobni glasbi
  • Jazz
  • Katoliška in evangelistična cerkvena glasba
  • Kompozicija in glasbena teorija: kompozicija, kompozicija-glasbeno gledališče, glasbena teorija ter pedagogika kompozicije in glasbene teorije
  • Komunikacija, mediji, oblikovanje zvoka in interakcij (v sodelovanju z Univerzo uporabnih znanosti Joanneum)
  • Muzikologija (v sodelovanju z Univerzo v Gradcu)
  • Petje: petje, koncertno petje, glasbeno gledališče, uprizoritvena praksa v sodobni glasbi
  • Računalniška glasba
  • Scensko oblikovanje
  • Umetniško-znanstveni doktorski študij
  • Uprizarjajoča umetnost / drama
  • Usposabljanje učiteljev: poučevanje glasbene vzgoje, instrumentalno glasbeno izobraževanje ter tehnično in tekstilno oblikovanje
  • Znanstveni doktorski študij
  • Zvočni inženir-elektrotehnik (v sodelovanju s Tehniško univerzo v Gradcu)

Častni člani univerze

[uredi | uredi kodo]

Častni doktor

[uredi | uredi kodo]

Eminentni profesorji univerze

[uredi | uredi kodo]

Ugledni alumni

[uredi | uredi kodo]

Slovenci na univerzi

[uredi | uredi kodo]

Na univerzi se je šolalo in se šola več Slovencev, predvsem jazzistov, za katere je univerza ena najbližjih možnosti za pridobitev izobrazbe za jazz glasbenika, saj Akademija za glasbo v Ljubljani tedaj še ni imela oddelka za jazz. Med bolj znanimi Slovenci, ki so obiskovali univerzo, so Edvard Holnthaner, Tone Janša, Andrej Arnol, Engelbert Rodošek, Tomaž Šegula, Renato Chicco, Matevž Smerkol, Lojze Krajnčan, Dejan Pečenko, Dominik Krajnčan, Slavko Avsenik mlajši, Ratko Divjak, Milko Lazar, Marjana Lipovšek, Peter Mihelič, Kristina Oberžan, Marko Petrušič, Emil Spruk, Tadej Tomšič, David Jarh, Rok Štirn, Oto Vrhovnik, Matjaž Mikuletič, Klemen Repe, Adam Klemm, Aleš Rendla, Aleš Kersnik, ...

Na univerzi oz. visoki šoli je delovalo tudi več slovenskih predavateljev:

  • Janez Gregorc - med letoma 1965 in 1976 je predaval jazz kompozicijo in aranžiranje
  • Edvard Holnthaner - med letoma 1971 in 2010 je predaval jazz trobento
  • Milan Ferlež - med letoma 1974 in 1976 je predaval jazz kitaro
  • Tone Janša - med letoma 1988 in 2004 je predaval dodatne predmete
  • Nada Žgur - med letoma 1993 in 2006 je predavala jazz petje
  • Dejan Pečenko - med letoma 1995 in 2003 je predaval jazz klavir
  • Renato Chicco - od leta 2004 predava jazz improvizacijo

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 »Geschichte der KUG«. kug.ac.at (v nemščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. julija 2018. Pridobljeno 16. aprila 2020.
  2. ↑ »Wissensbilanz 2018« (PDF). kug.ac.at (v nemščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 24. julija 2019. Pridobljeno 16. aprila 2020.
  3. ↑ »Schubert-Wettbewerb an Kunstuni Graz«. steiermark.orf.at (v nemščini). 18. februar 2018. Pridobljeno 16. aprila 2020.
  4. ↑ Hummer, Wolfgang (18. september 2019). »Georg Schulz ab 2020 neuer Kunstuni-Rektor«. steiermark.orf.at (v nemščini). Pridobljeno 16. aprila 2020.
  5. ↑ Tschida, Michael (2. marec 2020). »Georg Schulz nach acht Jahren wieder Rektor«. steiermark.orf.at (v nemščini). Pridobljeno 16. aprila 2020.
  6. ↑ Swoboda, Norbert (29. junij 2018). »Georg Schulz kehrt als Rektor zurück«. steiermark.orf.at (v nemščini). Pridobljeno 16. aprila 2020.
  7. ↑ »Universitätsrat der KUG bestellt Interimsrektorat«. kug.ac.at (v nemščini). 26. september 2018. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. oktobra 2018. Pridobljeno 16. aprila 2020.
  8. ↑ »Erstes Ehrendoktorat der Kunstuni Graz geht an Phil Collins«. tt.com (v nemščini). 12. maj 2019. Pridobljeno 16. aprila 2020.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Univerza za glasbo in uprizoritvene umetnosti Gradec
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Univerza_za_glasbo_in_uprizoritvene_umetnosti_Gradec&oldid=6262653«