Dolgčas
Dolgčas je čustveno stanje nezadovoljstva, neugodja in občutka pomanjkanja primerne aktivnosti.[1]
V primerjavi z drugimi čustvenimi stanji je bil dolgčas dolgo časa razmeroma slabo preučevan. Povezan je z mnogimi duševnimi in fizičnimi zdravstvenimi težavami, kot so prehranske motnje, zloraba drog, tesnoba in depresija. V moderni psihologiji se dolgčas razume kot evolucionarno prilagoditev, signal, ki nam sporoča, da je aktivnost, s katero se ukvarjamo, bodisi neprimerna našim sposobnostim (pretežka ali prelahka), bodisi premalo pomenljiva in se slabo prilega našim vrednotam ali smislu.[2]
Etimologija
[uredi | uredi kodo]Beseda je kalk iz nemščine: Sklopljeno iz dọ̑lg in čȁs po zgledu nem. Langweile ‛dolgčas’, sich langweiligen ‛dolgočasiti se’, kar je zloženo iz nem. lang ‛dolg’ in Weile ‛čas’.[3]
Psihologija
[uredi | uredi kodo]Pozornost in pomen sta neodvisna napovedovalca dolgčasa, kar so demonstrirali v eksperimentih kjer so lahko manipulirali enega in drugega. Vodita v različna občutka dolgčasa.[4]
Dolgčas, ki ga sproži pomanjkanje pomena karakterizira občutek žalosti in samote, visoka vzburjenost, izkrivljeno dojemanje časa in želja po prenehanju.
Dolgčas, ki ga povzroči primanjkljaj pozornosti karakterizira težava s koncentracijo in potepanje uma. Težave s pozornostjo zaradi prevelikega napora lahko vodijo v dolgčas, ki ga spremlja vznemirjenje in frustracija.
Sklici
[uredi | uredi kodo]
 | Ta članek o psihologiji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |