Bojna sekira

Bôjna sekíra je vrsta orožja za boj iz bližine, ki se je razvila iz navadne sekire. Spada med najstarejša orožja v bogati zgodovini bojevanja človeštva, uporabljala se je že pred lokom.

Glede na namen, na to ali so jo uporabljali v pehoti ali konjenici in na kulturno okolje ima različne oblike. Izdelana je bila iz kamna, obsidiana (Južna Amerika), brona, železa ali jekla.

V severni in vzhodni Evropi so bile bojne sekire okrog leta 2200 pr. n. št. močno v uporabi. V zgodnjem srednjem veku (okrog leta 1000) jih je uporabljala predvsem pehota, konjenica je bila oborožena z meči. Do leta 1500 so se uporabljale vedno manj, tedaj pa so ponovno pridobile na pomenu. Bile so najučinkovitejše orožje proti novim oklepom.

Bojne sekire delimo na:

• enoročne ali dvoročne
• enoglavne ali dvoglavne

• šoka
• bhuj
• dao
• tungaj
• biljong

Fraza »izkopati ali zakopati bojno sekiro« pomeni »začeti ali končati boj«.

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Bojna sekira.

• metalna sekira

Ta članek o orožju je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

• p
• p
• u