Abdi-Aširta

Abdi-Aširta je bil vladar kraljestva Amurru, ki je vladal v 14. stoletju pr. n. št. Bil je v stalnih sporih z vladarjem Biblosa Rib-Haddo.

Medtem ko nekateri trdijo, da je bil Amurru novo kraljestvo v južni Siriji pod egipčansko nadoblastjo, sodobne raziskave kažejo, da je bil med Abdi-Aširtovim vladanjem decentraliziran in bil sestavljen iz več neodvisnih držav. Iz tega sledi, da je imel Abdi-Aširta velik politični vpliv na te države, vendar ni bil njihov vladar.^[1] Iz Amarnskih pisem (EA) je razvidno, da se je Rib-Hadda stalno zagrenjeno ogorčeno pritoževal faraonu Ehnatonu zaradi Abdi-Aširtovih poskusov, da bi spremenil politično sliko v regiji v njegovo škodo.^[2]

Abdi-Aširtova smrt je omenjena v Rib-Haddovem pismu faraonu Ehnatonu EA 101.^[3] Na Rib-Haddovo nesrečo je Abdi-Aširto nasledil njegov enako sposoben sin Aziru, ki je nazadnje Rib-Haddo ujel, izgnal in najverjetneje ubil. Aziru je kasneje prestopil na hetitsko stran, kar je povzročilo izgubo egipčanskega nadzora nad severno mejo kraljestva Amurru, ki je bila pod Azirujevo oblastjo.

Sklici

↑ Benz, B. (2016): The Land Before the Kingdom of Israel: A History of the Southern Levant and the People who Populated It, Winona Lake, Indiana: Eisenbrauns, str. 141–166.
↑ William L. Moran: The Amarna Letters, Johns Hopkins University, 1992, str. xxiii.
↑ Moran, str. 174.

Vladarski nazivi
Abdi-Aširta
Predhodnik: ni znano	Vladar Amurruja okoli 1380 pr. n. št.	Naslednik: Aziru

[1] Benz, B. (2016): The Land Before the Kingdom of Israel: A History of the Southern Levant and the People who Populated It, Winona Lake, Indiana: Eisenbrauns, str. 141–166.

[2] William L. Moran: The Amarna Letters, Johns Hopkins University, 1992, str. xxiii.

[3] Moran, str. 174.

[1]

[2]

[3]